Dolina Lužnice, Vrh nad Peski, Batognica
Po dolgem času se je obetal lep dan. Obisk doline Lužnice in okoliških vrhov nikoli ne razočara.
Po dolgem času se je obetal lep dan. Obisk doline Lužnice in okoliških vrhov nikoli ne razočara.
Pa smo še ujeli sneg na Krnu za en dober turni smuk. Mogoče smo bili eno uro prepozni, ker je bil sneg že malo preveč odjužen ampak vseeno se je nabralo 1000m višincev za spust...skratka od začetka do konca za vriskat
Že neka časa je bila načrtovana tale Bogovska grapa nad Trento dolžine 600m, skupaj 1400m višinske razlike. Mogoče sva jo zato kar malo odlagala in čakala na prave razmere in lepo vreme. Na koncu se je izkazalo, da sva imela tudi bogovske razmere in sama tura je bila veličastna. Na vrhu si poplačan s prečudovitimi razgledi na Kriške pode, Razor, Stenar...kičasto vreme pa je pripomoglo, da se kar nisva mogla spravit z vrha.
Drugi dan kulturnega vikenda se odpravimo malo višje po avtocesti do zaselka Wald, kjer je že polno parkirišče. Dvignemo se do planine Muhrealm, kjer se odprejo fantastični razgledi na okoliške gore. Zavijemo desno in po lepi flanki pridemo do vrha Aignerhohe, kjer si že ogledujemo ostale gore, katere nas še čakajo v prihodnosti. Po prijetnem martinčkanju na soncu brez vetra se spravimo na smuči in z vriskom odsmučamo po veliki flanki in pršiču. Tako smo zaključili nepozaben vikend na snegu.
Obetal se je sončni vikend, zato se odpravimo k sosedom v Avstrijo, kjer je več snega in s tem več možnosti za dobre turne smuke. Naš prvotni cilj je bil sicer neki drugi hrib. Ko je garmin pokazal konec poti, ni bilo nikjer niti sledu o kakšnem snegu. Zato si poiščemo najbližji cilj, da lahko izkoristimo lep sončen dan. Odločimo se za izhodišče za Malnock, Klmomnock, Falkert. Na vsakem križišču se odločamo kam bi šli, na koncu nas pot pripelje skoraj na Steinock. Sam vršni del je bil zelo leden zato smo turo končali malo pod vrhom. Smuka pa je bila kljub pozni uri čudovita.
Za ta neznani vrh pravi opis v knjigi, da je po krivici zapostavljen vrh nad dolino reke Moll in res je tako. Zanimiv vrh s prelepim razgledom na Grossglockner in ostale vrhove. Ko stopiš na vrh se ti zdi, da si sredi amfiteatra in okoli sebe samo občuduješ ostale vrhove. Gora ni oblegana, srečali smo le 5 turnih smučarjev. Sonce je žgalo na polno, dobra družba in dober turni smuk.
Če greš čez Vršič v Kranj na sestanek, je še lepše, če greš kar čez Mojstrovko.
Za spremembo še malo v skalo. Ker je v bližini morje sva računala na sonce in vsaj 10 stopinj, dobila pa senco, veter in mraz, pa trde bose noge v plezalkah...ampak vseeno sva splezala dve smeri...za dušo...in pozabila na mraz. Fajn je blo
Za januar pretopli in sončni dnevi so nas premamili, da se odpravimo s snega še malo v skale. Ker je Otmarjeva ferata zadnja novost v Sloveniji smo šli v Vipavo pogledat kakšna je. Dobro pripravljena in varovana, začne se s previsom, zgoraj pa lepo speljana po platah in skalah z vmesnimi odseki peš poti, kjer si lahko privoščiš tudi malico.
Odpravimo se v Avstrijo na kar znano turno smučarsko goro Preber. Ko pridemo v dolino Lungau kaže termometer -12st. Pred nami se pokaže naš cilj...Veličastni osamelec visok 2740m. Do vrha je bilo trdo, pod vrhom ledeno, smučarija pa več kot odlična, od vrha do avta.